Kot pravi Celjski škof Anton Stres, je “verouk v šoli pravica staršev in ne nazadnje tudi otrok“. Ali potem nimajo tisti starši, ki ne želijo da se njihovi otroci udeležijo verouka, enako pravico? Zakaj cerkvi verouk kot izven šolska dejavnost vseeno ni dovolj in zakaj jih moti, da otroci tega nimajo kot obvezni predmet? Stres še pravi: “Vedno poudarjamo, da je treba razlikovati med veroukom, ki poteka v šoli in pomeni vzgojo za vero v strogem pomenu besede, ter verskim poukom, ki je učni predmet in seznanja učence z religijami, pri tem pa seveda najobširneje z religijo okolja, v našem primeru s krščanstvom.” Kar je povedal je to, da se otroci premalo učijo o “religiji okolja”, ki pa je v Sloveniji prav gotovo dominantna ravno krščanska vera.
Kasneje nadaljuje z: “Nesprejemljivo je zato, ker tepta pravice staršev“. Stres je (ponovno) pozabil na tiste starše, ki nočejo imeti otrok v šoli z obveznim veroukom, kakor si ga on predstavlja. Potem nadaljuje, da imajo starši pravice, da se njihovi otroci udeležujejo verske vzgoje. Sedaj nobeden ne krši teh pravic in nekako otroke drži za vrvico in jim ne dovoli na verouk. Zgleda, da bo argument “o pravici” verske vzgoje nov način cerkve, da napada sekularno družbo.
Poroča Dnevnik



