Monthly Archives: maj 2008

LOST SPOILER WARNING!

V četrtek sta se odvrtela zadnja dva dela 4. sezone serije Lost. Kot je bilo pričakovano, je Ben premaknil celoten otok. In ostala posadka je uspešno odpotovala iz otoka. In že so se na internetu pojavili članki, ki pravijo kako znanstveno razložit ta premik otoka. Fiziki pravijo, da je otok dejansko povezan s črvino, kjer se dogajajo nenavadni kvantni pojavi. Ko je Ben otok premaknil, je dejansko le spremenil to povezavo med črvino in otokom. Če si to povezavo predstavljamno kot avtocesto, se položaj otoka ni spremenil, spremenila se je le smer avtoceste. Teorija tudi pravi, da je Ben fizik, ki dobro obvladuje kvantno fiziko in mu je uspelo združiti relativnostno teorijo in kvantno mehaniko, zato ga tudi g. Whitmore tako zavzeto išče. Teorija tudi razloži nenavadne časovne premike, ki jih je Desmond doživlju, čudne pojave na otoku (ljudi zginjajo in se prikazujejo). Na koncu dela zvemo, da je Locke prišel iz otoka poiskati Jacka in ga prositi, naj se vrne na otok, ker je po njegovem odhodu šlo vse narobe. Če se držimo teorije, se je lahko otok pojavil na lokaciji, kjer prebivajo kakšni nasilni domorodci.

Nekako moteče pa je bila vsa zgodba z eksplozivom na ladiji. Najbolj smešna scena je bila, ko ostali na ladiji dobijo znanje o eksplozivu, pri tem pa samo panično tečejo sem in tja po ladiji. Ko se helikopter približa, se niti eden od ostale posadke ne zgrebe za svoj prostor v njem in se tako reši peklenske smrti.

Sedaj že kakšen teden delam pri podjetju Visionect. Zato so popoldnevi zelo utrujajoči in težko še kaj dodatno naredim. Vseeno pa še spremljam FOSS sceno. Potegnil sem si ISO od Fedora 9 in sistem namestil na virtualno mašino. Res priznam da so se v deveti verziji Fedora kar potrudili.

Death Note

Pred tednom sem pogledal anime serijo z imenom Death Note. Odlična serija z 37 deli + dva filma. Priporočam za vse tiste, ki imate radi detektivke, kriminalke in na sploh zapletene zgodbe. Glavni protagonist serije je Light, ki od nekega boga smrti dobi beležko smrti. Če vanjo lastnik napiše ime in priimek osebe in ima med pisanjem v mislih obraz te osebe, bo oseba umrla 40 sekund po vpisu zaradi srčne kapi. Pri tem se v vsakem delu razkrijejo dve pravili, ki veljajo za beležko. Serija postane napeta, ko Light spozna antagonista zgodbe, L. L je sinonim za super-tajnega sodelavca policije, ki je že rešil marsikateri zapleten primer. Začne se intelektualni dvoboj Lighta in osebe L in kdo bo prej kerga nategnil. Velikokrat konec nekega dela sledi preobrat ki  dotičnega gledalca prisili v vpogled v naslednji del.

Dilema zgodbe je predvsem v tem, ali ima posameznik soditi o življenju in smrti nekoga drugega, podobno kot pri liku Raskolnikov v Zločin in kazen od Dostojevskega. Glavni lik s pomočjo te beležke smrti ubija predvsem zločince zakona in pri tem postane obseden. Dobi božji kompleks in je prepričan postati Bog sveta nove dobe z izboljšano družbo brez kriminalcev.

Drugi anime film, ki ga pravtako priporočam pa je znani Ghost in the Shell, kjer je glavna polemika svoboda miselnosti, vrednote življenja, kaj je zavestno in kaj nezavestno bitje.

Za Ubuntu 8.10

  • gladek prehod v X: sedaj je mogoč gladek prehod iz različnih načinov X strežnika. Na primer preklop iz usplash na GDM je lahko brez motenj. Tudi preklop iz grafičnega terminala v TTY konzolo je sedaj lahko gladek.
  • apt-torrent: nadgradnja paketov s programom apt preko torrent protokola,
  • apt patch: namesto celotnih paketov se naj prenesejo le spremembe,
  • sveža tema: mogoče celo novi murrina pogon, ki podpira delno prosojnost,
  • polepšan grub meni: uvedba grub teme,
  • možnost enostavno popraviti MBR zapis preko live cd-ja,

Danes sem potegnil WebKit iz svn repozitorija in ga prevedel. Naredil sem en kratek testni gtk program, ki uporablja ta web engine. No prva stran, katero sem obiskal, je pa bil seveda acid3 test:
Shrani.si
Kot vidite 94 od 100 testov je bilo uspešnih kljub temu, da razvijalci zagotavljajo da WebKit zna narediti 100 od 100. Kar je tudi res. Dosegel sem samo 94, ker WebKit nisem prevedel z SVG podporo, ki je označena kot experimental. Ko sem pregledal spodeltele preizkuse, se vsi navezujejo na SVG.

Program, ki pokaže ta acid3 test zasede le 9 mega pomnilnika in se takoj naloži!

Za tiste ki še ne vedo: WebKit je glavni pogon za brskalnik Apple Safari in bo tudi privzeti pogon za bodoči GNOME brskalnik Epiphany. Firefox uporablja mozillin pogon, imenovan Gecko.

Zakaj Linux nikoli ne bo imel velike epidemije virusa.

Ena velika razlika med Windows in Linux namestitvijo je ta, da ima privzeto prvi uporabnik v Windowsih administracijske pravice. Kar temu uporabniku omogoča popolen nadzor nad vsemi sredstvi računalnika. Enake pravice tako imajo tudi programi, ki jih takšen uporabnik poganja. Če uporabnik dobi pošto, ki ima pripet virus in ga uporabnik požene, bo lahko ta program(skripta, …) zapisoval svoje podatke po celem disku. Tudi v sistemske datoteke in se tako uspešno razširil.

Pri Linux sistemih je sicer odvisno od nastavitev distribucije, vendar ima večina distribucij privzetega uporabnika, ki nima administracijskih pravic. Te si zagotovi le preko vnosa ustreznega gesla. Na primer, da bi dobili uporabnik virus, se ta nebi moral razširiti, saj nebi imel pravic.

Čeprav nas antivirusne firme strašijo in dokazujejo okužbe z virusom, ki se lahko poganja tako v Windows kot Linux sistemu, dejansko ni vzroka za paniko. Trenutni antivirusni programi so zelo “butasti”, saj virus zaznajo šele tedaj, ko je vpisan v bazo virusov. Kar pomeni da z njimi ni mogoče ustvarjati preventive pred novimi virusi.

Sedaj so Linux distribucije (Ubuntu, Fedora, OpenSUSE) dobile še dobro podporo za upravljanje pravic programov preko paketov SELinux in PolicyKit. Ubuntu uporablja PolicyKit da programu nastavlja pravice. Na primer en program ima pravico branja in pisanja datoteke /etc/fstab, to je pa tudi vse. Razlika je v tem, da ima pravico branja/pisanje do te datoteke tudi tedaj, ko se poganja pod običajnimi uporabniškimi pravicami. Kar je dobra novica za vse strežniške programe. Na primer, če je strežnik Apache nastavljen z PolicyKit in da nekdo odkrije oddaljeno ranljivost, ne bo moral kaj preveč početi s sistemom, če bo dobil dostop do njega. Ker bo Apache imel dostop sam do svojih datotek (npr. do dnevnikov, strani), ne bo moral dostopati do ostalih podatkov.

Moteče napake pri Hardy-ju:

  • včasih se zgodi, da ko gledam film na youtube in lokalno odprem film v totemu, da zvok ne deluje. Enako velja za obratni postopek.
  • zaradi neznanega razloga mi je že 3x zamrznil celoten sistem, ko sem imel vklopljen compiz,
  • Firefox 3 ne prikaže nastavitev za omrežja, ne prikaže pravilne napake kadar stran ni dosegljiva. Enako velja, če ima stran neznan SSL certifikat in bi ga bilo treba dodati. Napaka je nekje v xulrunner nastavitvah,
  • namizje ne upošteva nastavitev za upravo s porabo. Če zaprem prenosnika, ne gre v spanje. To moram nardit sam.

Danes sem se poigral z grafiko. Šlo se je za to, če bi lahko naredil klon Flash igrice Vector TD, ki je nekakšna strateška igrica kjer je treba po prostoru orožja nastaviti tako, da bodo lahko uničila prihajajoče sovražne like.

In rezultat zgleda takole:
Shrani.si

Teren se ustvari preko datoteke, kjer so zapisana števila 0, 1, 2 in 3, ker 0 pomeni cesta, 1 beton 2 začetek označen z zeleno in 3 konec označen z rdečo. Da je oblika privlačnejša sem še za ozadje dal preprosto sliko in kvadratkom dodelil rahlo prosojnost.

Gumbi na desni strani so tudi implementirani in ob klikom poženejo nastavljeno funkcijo. Vse to kar vidite, je ročno izrisano z vektorsko knjižnico cairo. Sedaj pa se igram z logiko igrice, kar pomeni premikanje sovražnih predmetov.

Dnevi pridejo in gredo. Končno sem si naštimal dual screen s prenosnikom in zunanjim 19″ lcd-jem. Trik je v tem, da sem moral v xorg.conf dodat pod sekcijo Screen naslednje vrstice:

SubSection “Display”
ViewPort 0 0
Depth   24
Virtual 2048 2048
EndSubSection

nato restartat X in nastavit zaslon preko programa za resolucijo. Sedaj imam namizje, ki ima skupno resolucijo 1280×1824

Shrani.si
To je pa slika čevapov za en bon pri “Soletu” :-)

Samo dve izdaji nas še ločujejo od različice 0.1, ki bo prva uporabna različica Teuthide. Kaj pa sledi po izdaji 0.1:

  • prenovljen XML zapis shranjenih diagramov,
  • podpora za vstavke,
  • več možnosti za nastavljanje delovne površine,
  • tiskanje,
  • naprednejši predmeti

So samo ene izmed novosti, ki jih boste lahko uživali v razičici 0.2. Paralelno od razvoja 0.2 bodo še izhajali manjši popravki za 0.1

Sedaj sem le popravil resize tako, da celo deluje. problem je še pri določenih predmetih, ker jih je treba urediti. Tukaj pa je prvi screenshot tega, ki bo kasneje postal alpha3:

Shrani.si