Monthly Archives: junij 2008

Grafični programi v Unix sistemih so X odjemalci, ki se ob zagonu povežejo na X strežnik, ki lahko teče lokalno na našem računalniku ali oddaljeno preko TCP protokola. Kar pomeni, da vsaka grafična operacija gre skozi TCP socket protokola, skupaj s podatki. Ker se podatki prenašajo preko TCP protokola pomeni tudi, da je za vsako operacijo potrebno delati kopijo podatkov. Eno ima strežnik in eno X odjemalec. To pa lahko pomeni veliko obremenitev za sistem, posebej če se izvaja grafično zelo intenziven program.

Razvija se modul za X strežnik, imenovan XShm, ki omogoča prenos podatkov brez posredovanja TCP protokola in kopiranje podatkov. Deluje pa tako, da ustvari deljeno pomnilniško območje (shared memory), kjer do njega lahko dostopata tako X strežnik kot X odjemalci. Eric Butler pa je naredil popravek za knjižnico cairo, ki skrbi za vektorski izris grafike za Gtk+ programe kot za Firefox. Raziskava, ki jo je opravil in njeni rezultati pa so osupljivi, saj so s popravljeno cairo knjižnico, ki uporablja XShm modul, programi hitrejši za 40 do 70 procentov!

Če bo popravek sprejet in uporabljen pri cairo knjižnici lahko to pomeni precejšnja pohitritev izrisa vseh programov, ki uporabljajo cairo knjižnico. Predvsem namizja Gnome kot brskalnika Firefox.

Blizzard, sedaj znan po uspešnicah ko so World of Warcraft, Warcraft, Starcraft in Diablo, je danes najavil prihod tretje nadaljevanje igrice Diablo! Za to nadaljevanje smo nekateri čakali težkih 7 let, odkar so izdali dodatek “Lord of Destruction”. Nekateri namigujejo, da bo zgodba iz Diablo “Sin Wars” knjig, ki sem že prebral dve od treh :)

Za mene kot hudega Diablo fana je to zagotovo najbolša igrica. Sedaj pa moramo Blizzard še prepričati, da spiše še za Linux podporo.

Ravno prišel iz Kiberpipe, kjer še vedno do pozne ure zvečer poteka Firefox 3.0 release party. Moj obisk je bil kratek, sem pa prinesel nekaj utrinkov iz predavanj.

Shrani.si

Shrani.si

Shrani.si

To je še pa darilce, ki je prišlo poleg nekaj beležk in kulsko zaponko.

Že kar preveč časa je minilo odkar sem se posvetil mojemu grande projektu Teuthida. Tokrat sem se potrudil in izdal prvi release candidate za verzijo 0.1alpha3. Res je kar mal pretirano to označevanje vendar vse novosti, ki spadajo pod alpha3 izdajo še niso implementirane.

Glavne novosti te RC izdaje pa so:

  • oblike sedaj imajo sence,
  • uporabnik lahko spreminja barvo ospredja in ozadja oblike.

Izvorno kodo te RC1 izdaje pa dobite tukaj.

Očitno je pa le še nekaj pametnih ljudi v stari celini. Čestitki Irski vladi, ker je mela jajce in kot ena redkih držav izvedla referendum pred ratifikacijo Lizbonske pogodbe. In narod je spregovoril. Več kot polovica udeležencev referenduma je izglasovalo “Ne” Lizbonski pogodbi. In ravno zaradi Ircev bomo celo deležni še kakšne besede o tej pogodbi, ki jo večina ljudi pravzaprav ne pozna.

Za razliko od drugih držav članic EU, ki so kar po hitrem postopku brez širše javne razprave ratificirale pogodbo. Med njimi je tudi seveda Slovenija. O problemih te pogodbe sem že govoril, kako želijo veliki možje v Evropi postaviti Združene Države Evrope in prenesti velik del pristojnosti državnih parlamentov v Bruselj pod birokratskim strojem, imenovanim tudi Evropski Parlament.

Sicer je enotna Evropa nobel ideja, vendar ne za ceno naše svobode!

Takšen zgleda dialog kopiranja v Nautilusu 2.22. Lepo bi bilo še vedeti katere datoteke trenutno kopira oz. vsaj iz katerega imenika kopira.

George W. Bush, v Sloveniji nisi dobrodošel! Zaradi tvojih zločinov proti človečnosti upam, da boš prišel na mednarodno sodišče. Najbolj nepriljubljen predsednik v ZDA, v svojih 2 mandatih začel dve vojni, ki so zahtevale po več sto tisoč žrtev. Vojni, za katere je legalnost kot legitimnost vprašljiva. Zaradi uveljavitev skoraj diktatorskih privilegij kot šefu države upam, da se boš nekoč ugriznil v jezik. Podpiranje nasilja v imenu lažne demokracije, širjenje tržišča in lastnih interesov, širjenje laži, mučenje, so samo nekateri zločini, za katere moraš odgovrjati.

Mnogo ljudi iz sveta odprte kode je že slišalo za igrico FreeCiv. Gre se za odprtokodni poskus kloniranja popularne igrice Civilization, natančneje njeno drugo izdajo.

Shrani.si

UPDEJT: malo novejša slika s polepšano grafiko igrice

Kot že stran pojasnjuje, se gre za “odprtokodno strategijsko igrico gradnje imperija, ki je navdih dobila po zgodovini človeške civilizacije. Igra se prične v prazgodovini in vaša naloga je, da vaše pleme vodite iz kamene dobe v dobo vesolja …

Sam sicer nikoli nisem igral Civilization 2 (le tretjo izdajo). Kljub temu, da so odprtokodne igrice znane po slabi kvaliteti grafike in včasih slabo sprogramirane, tukaj FreeCiv malenkost izstopa. Grafična podoba je znosna, igranje je sicer na začetku malce begasto, vendar se boste po nekaj urnem igranju navadili. Včasih se zdi, da se dogodki, npr. boji, prehitro odvijajo in jim je težko slediti. Seveda ima vse nujne funkcije za vodenje vašega imperija. To so vodenje ekonomije, sklepanje poslov, razvoj tehnologij. Druge posebnosti te igrice so: omrežno igranje, 100 različnih narodov, prevod v različne jezike, na voljo za Linux kot za Mac OS X in Windows. Če vam privzeti izgled grafike ni všeč, lahko iz uradne strani dobite še ostale izglede, ki lahko kar izboljšajo občutek pri igranju. Na voljo so tudi modifikacije igrice (modi).

Vsi Ubuntaši si lahko igrico namestijo z ukazom:

sudo apt-get install freeciv-client-sdl

Pri tem pa še priporočam namestitev podpore za zvok

sudo apt-get install freeciv-sound-standard

Igrico potem poženete z ukazom civclient.

Ta post pišem iz nameščenega Fedora 9 sistema, ki sobiva poleg mojega primarnega Ubuntu sistema. Deveto reinkarnacijo sistema Fedora je možno prenesti kot ISO datoteko, ki jo nato zapečemo na DVD.

Grafična namestitev je preproste, čeprav sem opazil rahle napake pri pisavi. Nekateri deli so rahlo zakriti in je mogoče določene stvari težje prebrati. Vendar ni hude panike. Namestitev gre gladko skozi. Pri tem nas vpraša kakšno vrsto namestitve želim. Obkljukal sem namizni sistem plus razvojna orodja in nadaljeval namestitev. Pri particioniranju diska imamo izbiro šifriranja, s katerim lahko zašifriramo celotne particije in si tako zagotovimo dodatno varnost, še posebej če nameščemo na prenosniku.

Po ponovnem zagonu sledi Fedorin čudovit nalagalnik sistema, ki za razliko od Ubuntu-jevga usplash, temelji na X strežniku in uporablja GTK+. V različici 9 so se Fedora razvijalci odločili, da bodo uporabljali nov sistem za zagon storitev Ubuntu-jev upstart, ki je znan po tem, da je zelo hiter. Ko se storitve poženejo, nas pričaka grafični prijavnik. Po prijavi se zažene namizje GNOME in moram priznati da se zažene izjemno hitro! Zagon namizja spremlja rahel zagonski zvok.

Shrani.si

Namizje spremlja tema Nodoka, ki daje svež in profesionalen izgled.Integracija s PolicyKit omogoča dodaten nadzor nad pravicami uporabnika in posameznega programa. Tudi 3D učinki delajo, vendar privzeto niso vklopljeni, zato jih je treba vklopiti v meniju Sistem -> Nastavitve -> Videz in občutek -> Namizni efekti.

Ko sem se povezal z internetom, me je na pultu programček opozoril, da so na voljo varnostni popravki in mi ponudil možnost za nadgradnjo. Zahtevo sem potrdil in po petnajstih minutah se je sistem osvežil brez težav. Očitno so le ugotovili da je distribucija brez resnega paketnega sistema obsojena na propad. Če se zgodi, da kašen program želi posegati po sumljivih sistemskih sredstvih (npr. navidezna naprava /dev/null), nas takoj opozori sistemski varuh SELinux in to prepreči.

So pa tudi temne plati, ki jih bodo upam v naslednji izdaji odpravili. Tako je na primer nedelujoč touchpad na mojem prenosniku. In nato še NetworkManager, ki si ne zapomne gesla za brezžino mrežo in ga moram tako po vsaki ponovni prijavi vnovič vpisovat. Če želim namestit kakšen nov program preko Add/Remove Software programa, se ta poveže na repozitorije, vendar spodlet, češ da ni možno naložiti izbrane kategorije. Ko pa želim namestit pakete preko konzolnega programa yum, pa ta ne vidi nobenih problemov. Omenil sem, da sem med namestitvijo izbral poleg namiznega sistema še razbojne orodje. Ko pogledam v glavni meni vidim pod Programiranje nameščen le Devhelp in Glade, kar je pa premalo za razvoj. Nameščen pa je bil GCC.

Je veliko dobrih in nekaj slabih plati. Zadnjo Fedoro, ki sem jo uporabljal je bila verzija 2, in 9 je zagotovo ogromna izboljšava. Paketni sistem sicer še ni apt, vendar počasi se premika v tej smeri.

Osnovne novosti:

  • Namizje GNOME 2.22.1,
  • Linux jedro 2.6.25,
  • upravitelj omrežnih povezav NetworkManager 0.7.0
  • X grafični strežnik 1.5.0 RC1,

Obstaja ta čudoviti kraj, kjer boste verjetno srečali veliko vaših prijateljev, znancev in kolegov, če se boste le utegnili oglasiti. Skratka idealni prostor za kakšne prireditve,  obletnice, itd.

Predstavljam vam PEKEL