Ta post pišem iz nameščenega Fedora 9 sistema, ki sobiva poleg mojega primarnega Ubuntu sistema. Deveto reinkarnacijo sistema Fedora je možno prenesti kot ISO datoteko, ki jo nato zapečemo na DVD.
Grafična namestitev je preproste, čeprav sem opazil rahle napake pri pisavi. Nekateri deli so rahlo zakriti in je mogoče določene stvari težje prebrati. Vendar ni hude panike. Namestitev gre gladko skozi. Pri tem nas vpraša kakšno vrsto namestitve želim. Obkljukal sem namizni sistem plus razvojna orodja in nadaljeval namestitev. Pri particioniranju diska imamo izbiro šifriranja, s katerim lahko zašifriramo celotne particije in si tako zagotovimo dodatno varnost, še posebej če nameščemo na prenosniku.
Po ponovnem zagonu sledi Fedorin čudovit nalagalnik sistema, ki za razliko od Ubuntu-jevga usplash, temelji na X strežniku in uporablja GTK+. V različici 9 so se Fedora razvijalci odločili, da bodo uporabljali nov sistem za zagon storitev Ubuntu-jev upstart, ki je znan po tem, da je zelo hiter. Ko se storitve poženejo, nas pričaka grafični prijavnik. Po prijavi se zažene namizje GNOME in moram priznati da se zažene izjemno hitro! Zagon namizja spremlja rahel zagonski zvok.

Namizje spremlja tema Nodoka, ki daje svež in profesionalen izgled.Integracija s PolicyKit omogoča dodaten nadzor nad pravicami uporabnika in posameznega programa. Tudi 3D učinki delajo, vendar privzeto niso vklopljeni, zato jih je treba vklopiti v meniju Sistem -> Nastavitve -> Videz in občutek -> Namizni efekti.
Ko sem se povezal z internetom, me je na pultu programček opozoril, da so na voljo varnostni popravki in mi ponudil možnost za nadgradnjo. Zahtevo sem potrdil in po petnajstih minutah se je sistem osvežil brez težav. Očitno so le ugotovili da je distribucija brez resnega paketnega sistema obsojena na propad. Če se zgodi, da kašen program želi posegati po sumljivih sistemskih sredstvih (npr. navidezna naprava /dev/null), nas takoj opozori sistemski varuh SELinux in to prepreči.
So pa tudi temne plati, ki jih bodo upam v naslednji izdaji odpravili. Tako je na primer nedelujoč touchpad na mojem prenosniku. In nato še NetworkManager, ki si ne zapomne gesla za brezžino mrežo in ga moram tako po vsaki ponovni prijavi vnovič vpisovat. Če želim namestit kakšen nov program preko Add/Remove Software programa, se ta poveže na repozitorije, vendar spodlet, češ da ni možno naložiti izbrane kategorije. Ko pa želim namestit pakete preko konzolnega programa yum, pa ta ne vidi nobenih problemov. Omenil sem, da sem med namestitvijo izbral poleg namiznega sistema še razbojne orodje. Ko pogledam v glavni meni vidim pod Programiranje nameščen le Devhelp in Glade, kar je pa premalo za razvoj. Nameščen pa je bil GCC.
Je veliko dobrih in nekaj slabih plati. Zadnjo Fedoro, ki sem jo uporabljal je bila verzija 2, in 9 je zagotovo ogromna izboljšava. Paketni sistem sicer še ni apt, vendar počasi se premika v tej smeri.
Osnovne novosti:
- Namizje GNOME 2.22.1,
- Linux jedro 2.6.25,
- upravitelj omrežnih povezav NetworkManager 0.7.0
- X grafični strežnik 1.5.0 RC1,