Nazaj na Arch

Prejšnji teden sem migriral na Arch. Vmes sem imel Fedoro, ki se je izkazala za sistem z ogromno novosti (posebej všečen je nov boot proces).Vendar sem imel velike težave z zvokom (beri PulseAudio). Po neuspelih poskusih popravljanja, sem se odločil da ArchLinuxu dam še eno priložnost po tem, ko sem zvedel zakaj mi je prenosnik zmrzoval (krivi so bili intel gma gonilniki).

Celoten sistem mi je uspelo nastaviti v pičlih 2h urah, kar je bolje kot prvič (približno dva dneva da je vse delovalo). Zelo sem zadovoljen, saj mi je tudi uspelo nastavit modesetting novost za intel grafične, ki prepričuje utrip zaslona med skokom iz TTY terminala v X okolje. Tako celoten boot proces zgleda veliko gledkjši. In ko že govorimo o zagonu, se mi celoten sistem od menija GRUB pa do GDM pozivnika zaganja 23 sekund, kar je presenetljivo hitro. Vendar je še maneverski prostor za hitrejši zagon, saj init skripta, ki se poganja med zagonom, omogoča paralelni zagon procesov, tako kot usplash pri Ubuntu vendar je veliko bolj primitiven (npr. ne pozna odvisnosti).

Ker ima Arch že jedro 2.6.30, se mi tudi ne sesuva več. Uspelo mi je tudi namestiti obvestila programov v balončku, kot ga pozna Ubuntu Jaunty.

Mogoče bi še omenil Linux, ki sem ga na hitro poskusil preden sem naložil Arch. Ta je Foresight Linux. Gre se za rolling-release kot je Arch ali Gentoo, vendar za upravitelja paketov uporablja conary. V grafičnem načinu pa uporablja PackageKit za obdelavo paketov. Je pa namizna distribucija, ki prihaja z namizjem Gnome in ima privzeto nameščene pisarniške in namizne programe, kar jo uvršča v skupino distribucij, kot sta Fedora in Ubuntu. Ima pa še relativno majhno skupnost, tako da boste morali tudi sami malo več prebrati, če boste naleteli na težavo. Glavni vzrok, zakaj Foresight ni dolgo ostal na disku pa je ta, da nisem uspel nastaviti samodejno postavitev zašifriranega /home imenika ob prijavi v namizje.

Kaj lahko pričakujemo v novem Ubuntu

Kot je že potrjeno, bo prihajajoči Ubuntu 9.10 namesto IM odjemalca Pidgin prihajal z Empathy. To je nov IM, ki je tudi blagoslovljen iz strani projekta GNOME. Empathy uporablja knjižnico Telepathy za dostop do MSN, IRC, XMPP, ICQ, Yahoo protokolov. Ima tudi sposobnost, da prevzema protokole, ki jih podpira Pidgin.

Posebnost knjižnice Telepathy je ta, da je zgrajena zelo modularno, tako da se vsak podprt protokol poganja v lastnem procesu. Ker je dobro integrirana v namizje GNOME, je tako možno dostopati do kontaktov preko ostalih programov (npr. Evolution, Nautilus).

Nekatere zanimive lastnosti razvojne različice Empathy pa so podpora za geolokacijo in podpora za Adium teme.  Geolokacija omogoča prikaz naših kontaktov na zemljevidu. Podatke o lokacijah pa lahko dobi preko IP številke, GPS naprave ali pa telefona. Ker pa novejša izdaja Emapthy podpira spletni pogon Webkit, lahko preko njega v pogovorih prikazujemo teme, ki so narejene za Adium, ki je IM odjemalec za Mac OS X (ki pa sicer za protokole uporabja enako knjižnico kot Pidgin)

To pa je izgled Empathy, ki v pogovorih uporablja temo paraphelnaria. Na desni strani pa je odprto okno za geolokacijo, ki pa presenetljivo pravilno prikazuje stanje na Slovenski južni meji!

Ko država postane zasebna last

Kaj se zgodi, ko posameznik misli, da ve bolje kot pa državljani, kaj je dobro za državo? Nastane diktatura, tako kot nastaja v Iranu v tem trenutku.

Na milijone ljudi je šlo na cesto, da bi pokazalo svetu nelegalnost volitev. Med tem, ko je večina evropskih medijev poročala o nemirih, so mediji v ZDA bili povsem ignorantni do dogodkov. Tako nobena večja medijska hiša ni posvečala več časa za poročanje iz Irana. Šele po množičnih poročanjih po internetu, so se novinarji zmigali iz stolov. Čeprav niso imeli prav dosti dela, saj so lahko samo čakali na sporočila preko Facebook, Twitter in ostalnih socialnih strani.

In ravno s pomočjo socialnih strani se je pričela revolucija v Iranu, saj je to trenutno njihov edini stik, ne samo z ostalim svetom, temveč tudi z ostalimi sodržavljani. Namreč Iranska vlada je pričela cenzurirat internet in utežila uporabo telekomunikacijske tehnologije (telefoni, SMS sporočila). Preko Facebook skupin se demonstranti osklajujejo, preko Twitter sporočil pa širšemu svetu pripovedujejo o dogodkih.

Ker pa Iranska vlada poskuša zatišati tudi Twitter skupnost, so se pojavli pozivi, naj ostali Twitter uporabniki nastavijo svoj časovni pas na GMT+3:30 (Teheran) in s tem utežijo blokiranje storitev sporočanja. Svoj časovni čas sem že spremenil.

Pomagajte Irancem in nastavite vaš Twitter časovni pas!

tri tedne uporabe chrom(ium)e

Odkar je prišla prva gradnja Google Chrome za Linux, le-tega uporabljam pogosteje. Izkazalo se je, da se Chrome v primerjavi z Firefoxom zaganja neverjetno hitro. Tako prvi zagon traja okoli 2 sekundi, poznejši zagoni pa pol sekunde oz. se okna pojavljajo kar v trenutku.

Kljub alpha stanju, se brskalnik obnaša presenetljivo stabilno. Tudi hitrost odpiranja strani je neverjetno hitrejša od Firefoxa. Vendar to hitrost bi lahko pripisali nepodpori za vstavke. Tako se zraven strani, ki običajno naloži kul Flash reklam, teh ne naloži in posledično se stran tudi prej pokaže.

Kot že omenjeno, Chrome ne podpira vstavkov, tako da še ni podpore za npr. Flash ali Java applete in ostale vstavke. Opazil pa sem še eno zanimivost. Namreč po intenzivnem pomikanju gor in dol po strani, poraba CPU naraste za okoli 70% in to na mojem dvojedrniku. Enako dejanje pri Firefoxu pa CPU nabije na 50%. Vendar pa Firefox nove dele strani počasneje izrisuje in pojavijo se zakasnitve (šteka), kar je ravno nasprosto pri Chrome, kjer pomikanje po strani poteka izjemno gladko. Morda je za hiter izris v Chrome kriva ravno knjižnica za 2D grafiko (skia), ki se razlikuje od tiste, ki jo uporablja Firefox (cairo). Lahko pa je to znak, da so pri Googlu razvili algoritem, kjer se izrisovanje strani porazdeli po procesorjih oz. pri mojem primeru po jedrih.

Naslov vsebuje besedo chrom(ium)e, ker imam na sistemu naložen tako Google Chrome, kot Chromium. Med tem, ko je Chrome zaprtokoden izdelek od Google, je Chromium odprtokoden projekt brskalnika, licenciran pod zelo svobodno BSD licenco. Brskalnik Chrome pa temelji na projektu Chromium, vendar uradna koda za Chrome ni na voljo za javnost.

(ne)stabilni intel gonilniki

Končno sem si razjasnil, zakaj mi Linux zadnji mesec deluje tako nestabilno. In še tedaj, ko sem imel Arch in sedaj, ko imam Ubuntu, mi namizje preprosto zamrzne. Vzrok pa je v neposrečeni kombinaciji Intel gonolnikov za grafični čip in Linux jedrom. Namreč grafični podsistem za Linux je pred kratkim dobil nekaj novih nastavitev, kot je GEM v jedru, Intel gonilniki pa UXA način. Težava je v tem, da se morata ta dva ujemati.

Če imamo malo starejše jedro in novejše Intel gonilnike se pričnejo težave. Težava je, da razvijalci Intel gonilnikov uporabljajo najnovejše jedro za preizkušanje njihove kode, ki se izkaže za stabilno. Distributerji Linux sistemov pa uporabljajo starejše verzije Linux jedra in najnovejšo izdejo Intel gonilnikov. Zaradi te neodgovornosti iz strani distributerjev, pa sedaj lastniki Intel čipovja doživljamo nestabilnost.

Za Ubuntu naj bi bila rešitev pri namestitvi jedra 2.6.30, ki je izšel pred nekaj dnevi. Podrobnost pa lahko zveste tukaj.

Evrovolitve in bele laži

Pa so se končale volitve ze evropski parlament. Udeleženost je okoli 20% 28%, kar je še nižje kot leta 2004. Od tistih 20% 28% udeleženih se je okoli 25% 27% odločilo za desničarsko SDS, drugi so bili SD in četrti Zares.

Poslušanje povolilnih komentarjev me spravlja v smeh. Ne razumem kakšna volja ljudstva je to, če pa se izrazi 20% 28% upravičencev. Zakaj naj bi se takšne volitve sploh upoštevale. Saj ni v javnosti bilo niti ene debate o evropskih vprašanjih, volicec ni moral ugotoviti, kje kandidati stojijo glede gensko spremenjene hrane, ekononmski krizi. Vse je je vrtelo okoli Golobiča in njegove bedne laži. Čudi me le to, kako lahko politiki, ki so se očitno lagali javnosti in se sprenevedal, naravnost v kamero pridigali, kako je Golobičeva laž oz. “white lie” kakor bi nekateri američani temu rekli, nedopustna, nemorala, nekaj najhujšega. Mediji pa pridno napihovali celotno zgodbo oz. “afero” do konca. Niti eden ni imel dovolj jajc, da bi povedal kako politika deluje. In tukaj so imeli celo javnost za norce. Kdor je takšen idealist in verjame, da je politika nedolžna kot Marija pred porodom Jezusa, je pomiljevanja vreden. Vendar niti eden ni povedal, da je laž v politiki nekakšno nujno zlo. Pa si predstavljate kako bi bilo, da bi politiki govorili le resnico? Dobili bi scenarij za odlično tragokomedijo. Sedaj pa so politiki z Golobičem dobili grešnega kozla in javnosti pokazali obsojanje laži.

In kje naj bi bil alarm za trenutno vlado, če se 50% od tistih 20% 28% populacije, ki je dejansko šlo volit, izrazilo proti trenutni vladajoči stranki? Dejansko je tako, da je večina volilcev bila tistih, ki so bili že opredeljeni. In kaj je počelo ostalih 80% 72% volilcev? Verjetno je večina ostala v tem deževnem dnevu doma. Zakaj pa bi se trudili hodit na volitve za tistih 7 ljudi, ki bodo realno imeli zelo malo vpliva v parlamentu EU, zato pa poceni hrano v menzi, masaže, fitnese, pa še plačo nad 10000 evrov?

Torej kakor mi je znano, ima 50% gospodinstev dostop do interneta. Kaj če bi naša država za vsakega državljana ustvarila digitalni certifikat, ki bi veljala kot osebna izkaznica za medmrežje. Tako bi se tudi volitve lahko izvajala preko interneta in s pomočnjo transparentnih (beri odprtokodnih) rešitev tudi zagotovila verodostojnost takšnih volitev. Mislim, da bi se v tem primeru udeležba lahko povečala tudi za 50%.

Hm torej nekateri ste že slišali za pojem globalizacija oz. “en prstan, ki vlada vsem.” To da ima EU dovoljšno avtoriteto, da lahko državo toži, če ne uzakoni sprejeto direktivo v EU parlamentu, pove marsikaj (kar se je tudi zgodilo z Švedsko, ki ni ubogala gospodarjev v EU). V kaj smo se le spustili?

Google Chrome za Linux

Med tem, ko je Chromium za Linux že na voljo nekaj časa, je včeraj prišla prva razvojna gradnja brskalnika Chrome za Linux.  Razlika v Chromium in Chrome je ta, da je prvi odprtokodni projekt, licenciran pod BSD-podobno licenco, Chrome pa zaprtokodni izdelek od Google, ki temelji na Chromium kodi.

Brskalnik je že dovolj dodelan, da lahko z njim brskamo po vseh straneh, ki ne zahtevajo vstavke. To pomeni, da še ni podpora za Flash in druge vstavke. Manjkajo še nekatere možnosti pri nastavitvah. Moti me tudi stil okna. Zgornji del, kjer so zavihki, je prevladajoča barva modra, kar pa nikakor ne sovpada z mojo sistemsko temo, ki je temno siva. Tukaj predlagam, da brskalnik upošteva sistemske barve.

Drugače pa je brskalnik zelo odziven, požene se hitro in tudi strani naloži zelo hitro. Če ga želite preizkusiti, najdete DEB pakete tukaj. Imejte pa v mislih dejstvo, da se vendarle gre še za razvojno gradnjo in da so napake in hrošči pričakovani.

Nazaj na Ubuntu

Po nekaj mesecih uporabe ArchLinux distribucije, sem sedaj ponovno namestil Ubuntu. Arch je dober za vse tiste, ki imajo radi minimalno namestitev, radi prilagajajo sistem in želijo imeti najnovejše programe. Ker je arch rolling-release distribucija, včasih določeni programi premalo časa dobijo dovoljšno dozo testiranja. Tako se kar hitro zgodi, da ob kakšni posodobitvi sistem prične nagajat.

Slovenija pri top 10 miroljubnih držav

Izdana je bila raziskava, kjer so ugotavljali kriterije za miroljubno državo. Kot se je izkazalo, so najbolj miroljubne države tiste, kjer je med prebivalstvom prisotnega več ateizma. Oziroma ko verovanje pada, se miroljublje viša.

Zanimiv je tudi globalni indeks miroljubja, kjer so na vrhu skandinavske države. Na devetem mestu se pa tudi uvršča Slovenija!

Lahko torej iz povezave med verovanjem in miroljubjem in indeksom miroljubja sklepamo, da je Slovenija dokaj sekularna država?