Prejšnji teden sem migriral na Arch. Vmes sem imel Fedoro, ki se je izkazala za sistem z ogromno novosti (posebej všečen je nov boot proces).Vendar sem imel velike težave z zvokom (beri PulseAudio). Po neuspelih poskusih popravljanja, sem se odločil da ArchLinuxu dam še eno priložnost po tem, ko sem zvedel zakaj mi je prenosnik zmrzoval (krivi so bili intel gma gonilniki).

Celoten sistem mi je uspelo nastaviti v pičlih 2h urah, kar je bolje kot prvič (približno dva dneva da je vse delovalo). Zelo sem zadovoljen, saj mi je tudi uspelo nastavit modesetting novost za intel grafične, ki prepričuje utrip zaslona med skokom iz TTY terminala v X okolje. Tako celoten boot proces zgleda veliko gledkjši. In ko že govorimo o zagonu, se mi celoten sistem od menija GRUB pa do GDM pozivnika zaganja 23 sekund, kar je presenetljivo hitro. Vendar je še maneverski prostor za hitrejši zagon, saj init skripta, ki se poganja med zagonom, omogoča paralelni zagon procesov, tako kot usplash pri Ubuntu vendar je veliko bolj primitiven (npr. ne pozna odvisnosti).

Ker ima Arch že jedro 2.6.30, se mi tudi ne sesuva več. Uspelo mi je tudi namestiti obvestila programov v balončku, kot ga pozna Ubuntu Jaunty.

Mogoče bi še omenil Linux, ki sem ga na hitro poskusil preden sem naložil Arch. Ta je Foresight Linux. Gre se za rolling-release kot je Arch ali Gentoo, vendar za upravitelja paketov uporablja conary. V grafičnem načinu pa uporablja PackageKit za obdelavo paketov. Je pa namizna distribucija, ki prihaja z namizjem Gnome in ima privzeto nameščene pisarniške in namizne programe, kar jo uvršča v skupino distribucij, kot sta Fedora in Ubuntu. Ima pa še relativno majhno skupnost, tako da boste morali tudi sami malo več prebrati, če boste naleteli na težavo. Glavni vzrok, zakaj Foresight ni dolgo ostal na disku pa je ta, da nisem uspel nastaviti samodejno postavitev zašifriranega /home imenika ob prijavi v namizje.