Monthly Archives: avgust 2009

Odkril sem vero Baha’i. Citat iz strani o načelih :

1.Opustitev vseh vrst predsodkov

2. Enakopravnost ženske in moškega

3. Prepoznanje relativnosti verske resnice

4. Odpravitev skrajne revščine in bogastva

5. Uresničitev vzgoje in izobrazbe za vse

6. Odgovornost vsakega, da samostojno išče resnico

7. Ustanovitev svetovne zveze držav

8. Ravnovesje med znanostjo in religijo

Potem sem se pa vprašal, zakaj bi kdo rabil vero, da bi uresničeval ideje 1, 2, 3, 4, 5. Po Bahai je torej potrebno verovat za dosežek teh temeljnih moralnih vrednot? Ni to mogoče doseči s preprostim pravilom “ravnaj z drugim tako, kot želiš da drugi ravnajo s tabo”? Bahai-jevci so torej za njihova načela našteli nekaj, kar je danes samoumevnega. Vendar nekatere točke pa so mi močneje padle v oči. Govorim o točkah 4, 6, 7, 8.

“4. Odpravitev skrajne revščine in bogastva” – to načelo nebi bilo narobe, če me nebi zmotila beseda skrajne. A res, samo skrajno revščino bi odpravili?

“6. Odgovornost vsakega, da samostojno išče resnico” – a tako, da bere izbrano literaturo (npr. iz vaše vere)?

“7. Ustanovitev svetovne zvezne države” – so morda imeli v mislih globalno politično velesilo (beri new world order). A ni ravno OZN bil ustanovljen, da bi imela vsaka država svoj “glas” v svetu. Sicer praksa dokazuje nasprotno, pa vendar “been there, done that”. Takšna zveza bi pomenila še večjo birokracijo pa razvrednotenje lokalnih parlamentov, kar že sedaj EU povzroča. Posledično to pomeni, da ima običajen državljan manjši vpliv na politiko, saj je do vrha politične piramide preveliko stopničk, da bi jih lahko smrtnik prehodil.

“8. Ravnovesje med znanostjo in religijo” – ah ja, prepričanje da lahko jablana prinese tako jabolko kot hruško. Znanost in religija se že po jedru razlikujeta, njune vrednote so popolnoma drugačne. Prva časti resnico, druga pa, hm, vero. Ravnovesje teh dveh bi pomenilo da lahko samo zaradi lastnega prepričanja nekaj postane resnica. Kar pa enostavno ne drži, nikoli ne bo in nikoli ni.

Končno so tudi prišli prvi 64-bitni buildi za Linux. Kar pomeni da lahko odstranim 32-bitne knjižnice, ki jih je chromium do tega trenutka potreboval za zagon.

ArchLinux uporabiki lahko 64-build dobite iz AUR repozitorija chromium-browser-dev.

Za flash podporo si prekopirajte 64-bitni flash plugin in ga skopirajte v imenik /opt/chromium-browser/plugins. Nato poženete chromium s parametrom –enable-plugins. In flash sedaj mora delovati.

Ker je brskalnik 64-bitni, lahko uporablja vse 64-bitne knjižnice na sistemu. Če sedaj videz preklopim na Gtk+, se tudi upošteva Gtk+ tema.

Članek na OSNews, kjer se avtor (neupravičeno) izživlja na X.org, mi je dal nekaj za mislit. Načeloma ne se strinjam z avtorjem, ker za nestabilnost njegovega namizja krivi X.org namesto gonilnikov.

Vendar pa ima prav, da v primeru če se X sesuje, barka nebi smela potopiti še vse ostale odprte programe. Razlog, da se to dogaja je predvsem v dizajnu, kjer je X strežnik, vsi grafični programi pa se na njega povezani.  Ustvari se socket komunikacija. In če se strežnik sesuje, se zgubijo vse povezave nanj oz. se bodo grafični programi zaradi tega brez zadržkov zaprli.

Mogoče bi tukaj bila rešitev v tem, da bi se med knjižnico xlib in X strenikom nahajal minimalističen proxy strežnik, ki bi ob sesutju X strežnika znal ohraniti povezave do odprtih programov ter počakal tako dolgo, dokler se X ponovno ne postavi.

Vendar običajno nek program alocira določena stredstva, ki jih potrebuje za prikaz. Na primer površino za izrisovanje, tabelo signalov, stanje programa. Rešitev bi lahko bilo deljen pomnilnik, ki bi se tudi ob morebitnem sesutju X strežnika ohranil. Nekaj podobnega že obstaja v obliki dodatka xshm, ki namesto socketov uporablja deljen pomnilnik za izmenjavo podatkov.

V primeru sesutja X strežnika, npr. zaradi slabih gonilnikov, nebi zaprlo programe. Ko se bi Xorg ponovno postavil, se bi povezal na proxy in tako lahko dalje sprejemal/pošiljal ukaze, deljen pomnilnik o sejah pa bi povrnil nadzor nad sredstvi, ki so jih programi ob zagonu alociral.

Neizbežno se bliža mesec september, ki bo poleg novega šolskega leta prinesel Gnome 2.28. Zato razvijalci namizja že zdaj pridno razvijajo namizje Gnome tretje generacije, ki poleg popolne vizualne preobrazbe prinaša številne novosti:

  • integracija jezika JavaScript,
  • nov način za organizacijo naših opravil,
  • uporaba preteklih dejavnosti za hitrejše delo,
  • hitrejše iskanje dokumentov.

Integracija jezika JavaScript bo omogočila zelo prilagodljivo okolje, saj lahko do posameznih komponent na namizju (npr. pult) dostopamo kar s pomočjo JavaScript jezika. Za to poskrbi knjižnica gjs, ki uporablja Mozilla pogon Spidermonkey in GObject introspekcijo (za podrobnejši opis prebrskajte po zgodovini bloga).

Nov način za organizacijo naših opravil velja za temeljno novost namizja 3.0, ki ga bodo uporabniki najprej opazili pri ustvarjanju navideznih namizij, poganjanje novih programov in odpiranju dokumentov. Razvijalci so se tukaj odločili za koncept opravilno-orientiranega namizja. Ker običajno uporabnik uporablja računalnik za več opravil, je za njega pomembno, da si enostavno organizira delo in kasneje tudi hitro preklaplja med enim in drugim opravilom.

Preko projekta, ki nosi naslov “gnome-zeitgeist”, bo možno brskati po zgodovini naših opravil na namizju. Tukaj so mišljeni nedavno odprti dokumenti, pognani programi, predvajani filmi/glasba. Dostop do pretekle dejavnosti bo možen preko novega “Aktivnosti” pulta ali pa preko gnome-zeitgesit grafičnega vmesnika.

Načrtovana je tudi integracija projekta tracker, ki je zmožen indeksirati datoteke na disku in tako omogočiti zelo hitro iskanje ne samo po imenih datotek, temveč tudi po sami vsebini ali pa preko oznak. Preko posebnih gumbov, vidnih v pultu Aktivnosti bo mogoče vsakemu predmetu na namizju dodeliti oznako, ki jo lahko kasneje uporabimo za hitro iskanje.

Tudi ogrodje, iz katerega je zgrajeno namizje GNOME, knjižnica Gtk+, bo dobila nekaj zanimivih novosti. Različica Gtk+ 3.0 bo morda podpirala uporabo CSS stilov za določitev vizualnih tem. Razvijalci okenskega upravitelja Metacity pa se tudi potijo in poskušajo dodati CSS podporo za teme.

Shrani.si
Novi pult Aktivnosti in pogled na trenutne delovne površine.

Shrani.si
Seznam programov, ki so prikazani v pultu Aktivnosti.

Ko sem danes posodobil chromium, sem opazil precej novosti. Najbolj vidna je podpora za teme. Uporabniki pa bodo tudi veseli html5 video podpore, ki sedaj predvaja filme. Edino težavo, ki se mi pojavlja pri html5 video je prekinjajoči zvok.

Še vedno pa mi ni uspelo usposobit flash vstavek. Vendar sem prepričan, da je za to kriv moj 64-bitni sistem. Imel sem upanje, da bodo chromium kmalu prevedli tudi v 64-bitno kodo, vendar sem se motil. Argumenti, ki jih stran navaja, se mi zdijo precej neumni. Sedaj moram svoj 64-bitni sistem umazati z vrsto 32-bitnih knjižnic.

Ko bom pa imel malo več časa, pa bom po vsej verjetnosti objavil kratek prispevek za vse tiste, ki jih zanima WebKit razvoj. Članek pa bo govoril o postopkih, ki jih WebKit izvede, da naloži HTML stran. Za vse tiste, ki vam je WebKit tuja reč: to je spletni pogon,  s katerim lahko prikazujemo HTML vsebine. Taisti pogon tudi uporablja brskalnik Chrome (chromium), vendar malenkost spremenjen. Tako da, stay tuned!