Category Archives: Linux in odprta koda

Kot je že potrjeno, bo prihajajoči Ubuntu 9.10 namesto IM odjemalca Pidgin prihajal z Empathy. To je nov IM, ki je tudi blagoslovljen iz strani projekta GNOME. Empathy uporablja knjižnico Telepathy za dostop do MSN, IRC, XMPP, ICQ, Yahoo protokolov. Ima tudi sposobnost, da prevzema protokole, ki jih podpira Pidgin.

Posebnost knjižnice Telepathy je ta, da je zgrajena zelo modularno, tako da se vsak podprt protokol poganja v lastnem procesu. Ker je dobro integrirana v namizje GNOME, je tako možno dostopati do kontaktov preko ostalih programov (npr. Evolution, Nautilus).

Nekatere zanimive lastnosti razvojne različice Empathy pa so podpora za geolokacijo in podpora za Adium teme.  Geolokacija omogoča prikaz naših kontaktov na zemljevidu. Podatke o lokacijah pa lahko dobi preko IP številke, GPS naprave ali pa telefona. Ker pa novejša izdaja Emapthy podpira spletni pogon Webkit, lahko preko njega v pogovorih prikazujemo teme, ki so narejene za Adium, ki je IM odjemalec za Mac OS X (ki pa sicer za protokole uporabja enako knjižnico kot Pidgin)

Shrani.si

To pa je izgled Empathy, ki v pogovorih uporablja temo paraphelnaria. Na desni strani pa je odprto okno za geolokacijo, ki pa presenetljivo pravilno prikazuje stanje na Slovenski južni meji!

Odkar je prišla prva gradnja Google Chrome za Linux, le-tega uporabljam pogosteje. Izkazalo se je, da se Chrome v primerjavi z Firefoxom zaganja neverjetno hitro. Tako prvi zagon traja okoli 2 sekundi, poznejši zagoni pa pol sekunde oz. se okna pojavljajo kar v trenutku.

Kljub alpha stanju, se brskalnik obnaša presenetljivo stabilno. Tudi hitrost odpiranja strani je neverjetno hitrejša od Firefoxa. Vendar to hitrost bi lahko pripisali nepodpori za vstavke. Tako se zraven strani, ki običajno naloži kul Flash reklam, teh ne naloži in posledično se stran tudi prej pokaže.

Kot že omenjeno, Chrome ne podpira vstavkov, tako da še ni podpore za npr. Flash ali Java applete in ostale vstavke. Opazil pa sem še eno zanimivost. Namreč po intenzivnem pomikanju gor in dol po strani, poraba CPU naraste za okoli 70% in to na mojem dvojedrniku. Enako dejanje pri Firefoxu pa CPU nabije na 50%. Vendar pa Firefox nove dele strani počasneje izrisuje in pojavijo se zakasnitve (šteka), kar je ravno nasprosto pri Chrome, kjer pomikanje po strani poteka izjemno gladko. Morda je za hiter izris v Chrome kriva ravno knjižnica za 2D grafiko (skia), ki se razlikuje od tiste, ki jo uporablja Firefox (cairo). Lahko pa je to znak, da so pri Googlu razvili algoritem, kjer se izrisovanje strani porazdeli po procesorjih oz. pri mojem primeru po jedrih.

Naslov vsebuje besedo chrom(ium)e, ker imam na sistemu naložen tako Google Chrome, kot Chromium. Med tem, ko je Chrome zaprtokoden izdelek od Google, je Chromium odprtokoden projekt brskalnika, licenciran pod zelo svobodno BSD licenco. Brskalnik Chrome pa temelji na projektu Chromium, vendar uradna koda za Chrome ni na voljo za javnost.

Končno sem si razjasnil, zakaj mi Linux zadnji mesec deluje tako nestabilno. In še tedaj, ko sem imel Arch in sedaj, ko imam Ubuntu, mi namizje preprosto zamrzne. Vzrok pa je v neposrečeni kombinaciji Intel gonolnikov za grafični čip in Linux jedrom. Namreč grafični podsistem za Linux je pred kratkim dobil nekaj novih nastavitev, kot je GEM v jedru, Intel gonilniki pa UXA način. Težava je v tem, da se morata ta dva ujemati.

Če imamo malo starejše jedro in novejše Intel gonilnike se pričnejo težave. Težava je, da razvijalci Intel gonilnikov uporabljajo najnovejše jedro za preizkušanje njihove kode, ki se izkaže za stabilno. Distributerji Linux sistemov pa uporabljajo starejše verzije Linux jedra in najnovejšo izdejo Intel gonilnikov. Zaradi te neodgovornosti iz strani distributerjev, pa sedaj lastniki Intel čipovja doživljamo nestabilnost.

Za Ubuntu naj bi bila rešitev pri namestitvi jedra 2.6.30, ki je izšel pred nekaj dnevi. Podrobnost pa lahko zveste tukaj.

Med tem, ko je Chromium za Linux že na voljo nekaj časa, je včeraj prišla prva razvojna gradnja brskalnika Chrome za Linux.  Razlika v Chromium in Chrome je ta, da je prvi odprtokodni projekt, licenciran pod BSD-podobno licenco, Chrome pa zaprtokodni izdelek od Google, ki temelji na Chromium kodi.

Brskalnik je že dovolj dodelan, da lahko z njim brskamo po vseh straneh, ki ne zahtevajo vstavke. To pomeni, da še ni podpora za Flash in druge vstavke. Manjkajo še nekatere možnosti pri nastavitvah. Moti me tudi stil okna. Zgornji del, kjer so zavihki, je prevladajoča barva modra, kar pa nikakor ne sovpada z mojo sistemsko temo, ki je temno siva. Tukaj predlagam, da brskalnik upošteva sistemske barve.

Drugače pa je brskalnik zelo odziven, požene se hitro in tudi strani naloži zelo hitro. Če ga želite preizkusiti, najdete DEB pakete tukaj. Imejte pa v mislih dejstvo, da se vendarle gre še za razvojno gradnjo in da so napake in hrošči pričakovani.

Po nekaj mesecih uporabe ArchLinux distribucije, sem sedaj ponovno namestil Ubuntu. Arch je dober za vse tiste, ki imajo radi minimalno namestitev, radi prilagajajo sistem in želijo imeti najnovejše programe. Ker je arch rolling-release distribucija, včasih določeni programi premalo časa dobijo dovoljšno dozo testiranja. Tako se kar hitro zgodi, da ob kakšni posodobitvi sistem prične nagajat.

Danes dobil adapter za prenosnik, tako da bom spet lahko budno spremljal računalniško sceno. Minula dva tedna mi je to celo nekako uspevalo preko Nokie.

Zadnja tedna delam s Qt 4.5 pa moram rečt da ogrodje niti ni tako slabo. Pohvalit je treba orodje QtCreator s katerim lahko res enostavno gradim grafični vmesnik.

Pri namizju Gnome je tudi precej novosti. Razvijalci poskušajo integrirati ogrodje Clutter v Nautilus. Clutter je knjižnica, ki kot Gtk+ tudi uporablja GObject objektni sistem in se v clutter aplikaciji lahko prikazujejo gtk+ gradniki. Temeljna razlika pa je ta, da clutter uporablja OpenGL za izris. Nov pogled v Nautilusu tako uporablja clutter za pregled vsebine mape.

Tudi NetworkManager je pridobil nekaj idej. Tako Dan Williams predlaga obrazno transplantacijo s sledečo obliko:
Shrani.si

V torek, 5. maja, se bo odvijal prvi uradni Ubuntu release party v Sloveniji. Dogodek se bo odvijal v Kiberpipi v Ljubljani.  Uradno obvestilo je tukaj.

Navajam:

Govorili bomo o privzetem namizju za sistem Ubuntu, naredili bomo kratek povzetek njegove zgodovine, uporabljene tehnologije, se dotaknili novosti pri novi izdaji ter novosti, ki so specifične za Ubuntu, spregovorili bomo o namizju kot razvojni platformi ter o tem, kakšna izgleda prihodnost namizja. Predvidena je tudi delavnica.

Predavanje bom vodil jaz, predvidene pa so tudi delavnice.

Vabljeni.

Danes sem ponovno vklopil vimperator vstavek za firefox. Sedaj sem si bolje pogledal navodila. In kot se je izkazalo, je ta vstavek super reč. Nikakor se na ustrašite novega Firefox izgleda. Odstranjeni so vsi grafični gradniki razen tebulatorjev, če jih je več kot eden.

Veljajo enake tipke kot v vim. Imamo ukazni način, ki se aktivira z :. Novo stran tako odpremo z ukazom :o url_naslov oz. če naslov že imamo v zgodovini, si pomagamo s tipko TAB in izbiramo naslov iz menija, ki se nam prikaže. Pomikanje gor in dol opravimo s tipkami j in k. Za klik na povezavo najprej pritisnemo f. Tako se nam oštevilčijo vse povezave na strani. Za izbiro povezave samo vpišemo njeno prikazano število.

Za pisanje v vnosno polje lahko uporabimo kar vim! To storimo tako, da ko imamo izbrano vnosno polje, pritisnemo CTRL+i in pognal se bo gvim. Ko spremembe shranimo in gvim zapremo, se napisano besedilo pojavi v vnosnem polju!

vimperator še pozna ogromno nastavitev in kombinacij tipk, zato porporočem vpogled v pomoč, ki se aktivira z ukazom :help. Skratka zelo uporaben vstavek za vse tiste, ki ste navajeni delat z vim.

Če poznate JavaScript in ste vedno želeli izdelovati grafične programe za Linux, imaste sedaj priložnost. Namreč projekt Seed, ki omogoča povezavo med Gtk+ gradniki in JavaScript jezikom je sedaj že dovolj razvit za izdelavo uporabnih programov. Preprosti primer:

#!/usr/bin/env seed

Gtk = imports.gi.Gtk;

function button_click()
{
Seed.print(“Klik klik …”);
}

with (Gtk) {
init(null, null);

var window = new Window();
var button = new Button();

button.label=”Klikni me”;
button.signal.clicked.connect(button_click);
window.add(button);
window.set_title(“Gtk+ Seed okno”);
window.show_all();
main();
}

Zgornji primer ustvari novo okno z naslovom “Gtk+ Seed okno”, nanj pa pripne gumb z oznako “Klikni me”. Ob kliku na gumb se sproži funkcija button_click, ki v konzoli napiše sporočilo “Klik klik …” Seveda ima program na voljo vse druge dobrote, ki jih prenaša JavaScript.

Namestitev Seed je dokaj preprosta. Morate imeti najnovejše gobject-introspection in gir knjižnice. Nato pa lahko skripte izvajate preko ukaza seed ali pa jim dodate zaglavje, kot je prikazano zgoraj.

Danes je izšla različica 9.04 sistema Ubuntu, znana tudi pod imenom Jaunty Jackalope. Izdaja pride v treh inačicah:

  • Desktop: namenjena predvsem namiznim uporabnikom, popolnoma grafično opremljena z pisarniškimi programi in z ostalimi grafičnimi programi,
  • Server: brez grafičnega vmesnika, namenjen strežniškim sistemom
  • Netbook Remix: inačica, posebej prilagojena za ugajanje zahtevam t.i. netbook prenosnikov

Poleg novejšega nabora programov iz prejšnjih izdaj, bi posebej izpostavil izboljšave pri nalaganju sistema. Razvijalci so dosegli hitrejši čas pri nalaganju operacijskega sistema, privzeto namizje je Gnome 2.26, ki prinaša boljšo podporo za več monitorjev, izboljšana integracija z zvočnim strežnikom PulseAudio, odprava mnogo znanih hroščev. Ubuntu razvijalci so tudi razvili nov način obveščanje uporabnikov preko grafičnih balončkov. Za lažjo predstavo si lahko pogledate tale posnetek. Strežnik X prihaja v različici 1.6 in prinaša izboljšano podporo za ATI grafične kartice, izboljšana podpora za grafične tablice. Sistem podpira relativno nov datotečni sistem Ext4, naslednik znanega Ext3, ki tudi prinaša pohitritve.

Sistem Ubuntu 9.04 lahko prenesete popolnoma legalno in zastonj tako, da sledite tej povezavi.