Nov dan, nova vera

Odkril sem vero Baha’i. Citat iz strani o načelih :

1.Opustitev vseh vrst predsodkov

2. Enakopravnost ženske in moškega

3. Prepoznanje relativnosti verske resnice

4. Odpravitev skrajne revščine in bogastva

5. Uresničitev vzgoje in izobrazbe za vse

6. Odgovornost vsakega, da samostojno išče resnico

7. Ustanovitev svetovne zveze držav

8. Ravnovesje med znanostjo in religijo

Potem sem se pa vprašal, zakaj bi kdo rabil vero, da bi uresničeval ideje 1, 2, 3, 4, 5. Po Bahai je torej potrebno verovat za dosežek teh temeljnih moralnih vrednot? Ni to mogoče doseči s preprostim pravilom “ravnaj z drugim tako, kot želiš da drugi ravnajo s tabo”? Bahai-jevci so torej za njihova načela našteli nekaj, kar je danes samoumevnega. Vendar nekatere točke pa so mi močneje padle v oči. Govorim o točkah 4, 6, 7, 8.

“4. Odpravitev skrajne revščine in bogastva” – to načelo nebi bilo narobe, če me nebi zmotila beseda skrajne. A res, samo skrajno revščino bi odpravili?

“6. Odgovornost vsakega, da samostojno išče resnico” – a tako, da bere izbrano literaturo (npr. iz vaše vere)?

“7. Ustanovitev svetovne zvezne države” – so morda imeli v mislih globalno politično velesilo (beri new world order). A ni ravno OZN bil ustanovljen, da bi imela vsaka država svoj “glas” v svetu. Sicer praksa dokazuje nasprotno, pa vendar “been there, done that”. Takšna zveza bi pomenila še večjo birokracijo pa razvrednotenje lokalnih parlamentov, kar že sedaj EU povzroča. Posledično to pomeni, da ima običajen državljan manjši vpliv na politiko, saj je do vrha politične piramide preveliko stopničk, da bi jih lahko smrtnik prehodil.

“8. Ravnovesje med znanostjo in religijo” – ah ja, prepričanje da lahko jablana prinese tako jabolko kot hruško. Znanost in religija se že po jedru razlikujeta, njune vrednote so popolnoma drugačne. Prva časti resnico, druga pa, hm, vero. Ravnovesje teh dveh bi pomenilo da lahko samo zaradi lastnega prepričanja nekaj postane resnica. Kar pa enostavno ne drži, nikoli ne bo in nikoli ni.

Bodi priden medved

V obdobju hladne vojne je v ZDA nastajalo mnogo propagandnih materialov. Načrtovalci se niti mladine niso usmilili in tako so nastale risanke, kot je Atom Ant. Tudi pri Walt Disney so rekli basta in so animiral različne antinacistične verzije oddaj, kjer se junaki upirajo sovražnim “okupatorjem”.

Naletel pa sem na znano risanko Yogi Bear. V tem delu se Yogi nehote pridruži vojaški vaji (v parku!). Ena stran vojakov se je, da bi prelisičila sovražno stran, preoblekla v medvede. Tamkajšnji ranger pa je med sprehodom po parku opazil medvede, ki imajo v rokah orožje in streljajo. Kričeč “revolucija” je stekel v koči in obvestil ostale rangerje, naj vzamejo orožje in se zberejo. Med potjo sta se rangerja pogovarjala, kjer je eden vprašal “Misliš, da ima Yogi kaj prste vmes?” Odgovor drugega pa je bil “Ne verjamem, da ima Yogi kakšne povezave z revolucijo. Yogi je dober medved.”

No in v tem trenutku sem se začel spraševat, kakšni pa so ljudje, ki so vpleteni v revolucijo. Risanka otroke uči, da se je upirati nesramno oz. zlobno. So torej vsi revolucionarji zlobni? Moraš obvezno bit konformist, da si dober?

politični strip – svobodni svet

(klik za povečavo)

Živimo svobodno kot še nikoli!

Metafora opravil in namizja

Namizje uporabnika prikazuje okna, ki predstavljajo zagnane programe. Ta okna lahko minimiramo in jih tako skrijemo v opravilno vrstico. Sedaj okno biva kot ikona v vrstici, skrita očesom, dokler ne kliknemo reprezentativno ikono za program. Korak dalje so navidezna namizja, kjer ima vsako namizje lastno opravilno vrstico. Uporaba navideznih namizij je lahko kar praktična saj lahko naše delo porazdelimo na več prostorov. Ponavadi je tako, da na računalniku vedno opravljamo več stvari, ki morda niso povezane med sabo.  Na enem namizju brskamo po spletu in poslušamo glasbo, v drugem urejamo sliko, v tretjem imamo odprte terminale, itd.

Glavna zamisel je ta, da se delo razdeli na opravila. Manj je poudarka na okna in več na samo vsebino, ki jo obdelujemo.  Lahko bi namizja ustvarjali glede na opravilo, ki ga želimo delati. Nato bi namesto klasičnega izbirnika oken s kombinacijo tipk Alt+TAB izbirali med opravili. Tako bi se hitreje preklapljali med delom. Idejo o opravilno-oriantiranem namizju so si tudi drugi že zamislili. V tem duhu je nastal projekt Gimme, ki namizje organizira s pomočjo barv. Druga zamisel prihaja za namizje GNOME.

Vsekakor dobra zamisel saj se z večanjem RAM pomnilinka in z večanjem moči procesorjev tudi povečuje število odprtih programov na našem namizju.

I’m glad I saw Epic Movie

Tokratni naslov “I’m glad I saw Epic Movie” je en preizkus. Ne niti nisem videl tega filma in kakor pravijo je poden. Preizkus pa se nanaša na strip XKCD.

Ne čakaj na maj, in na raziskave …

En članek, ki je vreden omembe, je pritegnil mojo pozornost v zastonjskem časupisu Žurnal, izdaja 25. 7. 2008. Namreč članek z naslovom “Ne čakajte na študije” je bralce pozival na preventivo pred domnevno škodljivim sevanjem mobilnikov. In da je stvar še bolj slastna, omenjajo nekega “vodilnega ameriškega raziskovalca raka”

Čeprav se zadnje dneve Žurnal hvali, da je eden najbolj branih časopisov v Sloveniji, se prav bojim takšnih člankov ki imajo vprašljivo kvaliteto. Zakaj le se bi ljudje zanašali na študije, če pa imajo svoje instinkte, ki jim nekako povejo, da mobilniki povzročajo raka (kar v nobeni študiji ni dokazano). Še malo, pa bo Žurnal šel v filozofijo politike, kjer domneva postane resnica. Ta resnica pa kasneje zgodovina. V žurnalu malce pogrešam kolumne in ne samo odmeve. V članku želim prebrati tudi “zakaj” in “to pomeni” in ne “je rekel” ali pa “… se dogovorili”.

Ta članek me je spomnil na nek prispevek v oddaji 24ur, kjer so pokazali posnetek, ki naj bi prikazoval kako sevanje vpliva na jajce. Preizkus je bil sledeči: Med srovim jajcem sta bila postavljena dva mobilnika, vsak na svoji strani. Za nekaj časa (koliko dolgo se ne spomnem, mislim da okoli 10 minut) sta bila mobilnika povezana. Ko so preizkus končali, je kamera pokazala jajce, ki se je nato razbilo. In glej ga, jajce je bilo na mehko kuhano. No avtor tega prispevka se je spraševal ali je morda kaj na tem. Zanimivo se mi je zdelo za novinarja, da sam ni izvedel ta preizkus, ki pa le ni zapleten. Ampak ne, gledalec je ostal v temi in lahko samo ugibal. No čez nekaj časa je nekdo drug ta preizkus ponovil in se je izkazalo, da jajce na takšen način ni mogoče zakuhati, tudi če sta mobilnika povezana dlje časa. Tukaj ugotovimo dve stvari: slovenski novinarji ne znajo narediti dobre reportaže in da moramo ohraniti zdravi skepticizem pri takšnih “kontraverznih” rečeh.

religija kot vir sreče v življenju

Sedaj je neka znanstvena raziskava razkrila, da naj bi verniki bili srečnejši kot ateisti. Že izbrano področje je preveč subjektivno, da bi lahko naredili nek konkreten zaključek, zato so takšne raziskave čista potrata časa. Članek je objavil Dnevnik. Nahaja se pa tukaj. Komentar, na katerega se bom nanašal pa sledi:

“Osnovna ideja krščanstva je notranja zmaga duha nad sužnostjo nagonom. Občutek nesreče je stvar nagona in ideja današnjega sveta je prepustiti se nagonom. “Če mi preseda, se bom pač prepustil temu občutku in bom nesrečen…” To je udobno, ampak nevredno človeka. Človek zmore to presegati in zakaj, pravi krščanstvo, da je prav da to presegamo? 1) Zaradi drugih: če se prepustiš žalosti, ta občutek sevaš tudi na okolico… 2) Zaradi sebe: Vsaka žival, se zna prepuščati občutkom, človek pa je edini, ki lahko te občutke z močjo duha presega. Če živimo zgolj v skladu z občutki in nagoni, bi bilo dovolj, da bi bili živali in človeka nism vredni. Šele oblast nad nagoni je presežek človeka in šele tako izpolnimo svoje poslanstvo. Seveda pa to zahteva stalen trud in jasno je tudi, da vedno ne rata. Pa tudi sicer večina nagonskega samo po sebi ni slabo, slabo je, če nas imajo nagoni v oblasti.

Biti kristjan zahteva trud in če si na pravi poti, je ta trud poplačan z občutkom sreče. Pomilovati samega sebe, pa je greh…

So pa tudi druge poti. Celo ateiste razumem, ampak samo tiste, ki svoje življenje posvetijo presežkom vrednim človeka, ki se trudijo najti smisel in ljubezen. Tiste pa, ki živijo zgolj “iz rok v usta” in so jim duhovni presežki tuji, pa pomilujem. Grajeni so za več…

…občutek imam, da večina šimfa vernike, ne da bi zares poznali njihov (oziroma naš) nauk, in ne da bi antropološko razumeli vpliv vere na življenje celotne družbe. Morda je vera naredila marsikaj slabega, ampah brez nje bi bilo miljonkrat več gorja na svetu:

Največji dokaz tega, da je vera v človekovem življenju potrebna so vsi dosedanji poskusi, v katerih se je hotelo ustvariti družbo brez vere: Kambodža, Kitajska (za časa Mao ze donga) in Rusija (predvsem za časa stalina), tisti, ki vam gre tako zelo na živce, da verniki in cerkev sploh obstajamo, pa se danes lahko preselite v Severno Korejo. Prepričan sem, da vam bo “bolje…”

Lep pozdrav“

Torej avtor tega komentarja meni, da brez nekih krščanskih oz. “duhovnih” navodil, bi ljudje bili živali. Da je nemogoče biti človek brez poglobitvijo v duhovnost. Biti kristjan pa zahteva, da se spustiš v podrejeni položaj in na prvo mesto postaviš fikcijsko figuro, ki temelji iz zgodbic 2. stoletja. In ne, ateisti ne živimo “iz rok v usta”, ampak živimo v polno ker se zavedamo, da je to edino življenje, ki ga bomo kadarkoli imeli. Avtor ne razume, zakaj kritiziramo vero.

Sam sicer nikoli ne kritiziram vernike, torej posameznike. Ker večina članov RKC ali katere druge vere so postali zaradi družine. Redki se pozneje v življenju odločijo za pristop v neko cerkev. Če se, so razlogi vse drugo kot “duhovna razsvetlitev”. Kritiziramo pa cerkev ne samo kot institucijo, temveč kot celotno idejo verovanja. Ker menimo, da je vera zastarela in ne sme biti kot nek vodič kako voditi življenje. Ker ni popolnoma enega dokaza o obstoju boga. Izgovor, da je smisel vere pač verovanje, še ne dokaže nič. Da se vernik zaradi vere počuti bolje pa še iz vere ne naredi resnice. Predstavljajte si, da je nek zdravnik, ki mora svojemu pacientu povedati slabo diagnozo, da ima raka. Namesto, da zdravnik pove resnico, se tako lahko pacientu zlaže da je zdrav in pacient je srečen. Vendar bo še vedno bolehal za rakom.

In avtor tudi misli, da se za dogodke, ki so se odvijal v komunistični Rusij, Kitajski in kar se dogaja v Severni Koreji, lahko prepiše pomanjkanju vere in ne dejstvo, da so te države vladali/vladajo kruti diktatorji ki so grozodejstva izvajali zaradi popolnoma drugačnih razlogov. Kaj pa na primer iz časov križarskih pohodov. Vera se od tedaj čist nič ni spremenila. Ljudje so pač bili zelo verni. Ker se je zavest človeka razvijala sedaj vemo, da je narobe vero vsiljevati, da so ženske enakovredne moškim oz. da enostavno ne moremo biblijo vzemati dobesedno. Od kod torej dobimo to sposobnost, da ločujemo dobro od slabega v bibliji. Od vere zagotovo ne. Torej vera ni neko univerzalno moralno vodilo, kako živeti. Obstaja še nekaj drugega. Dawkins to imenuje “moral zeitgeist”.

bog je ustvaril vesolje, vsaj v teoriji

Ko sem danes ponovno prebiral knjigo The God Delusion od Richard Dawkins sem naletel na matematično formulo, ki dokazuje da je vesolje ustvarilo nekaj neskončnega (beri bog) iz nič. Pa preverimo.

Imamo naslednjo enačbo:

Pa to enačbo pomnožimo z številom 0:

Ker se pri množenju ulomek krajša, prejšnja enačba dobi naslednjo on končno obliko:

Se pravi da lahko dobimo poljubno število, če neskončnokrat množimo število 0. Sedaj pa predpostavimo da je n vsa materija in energija v vesolju (beri univerzum), da je neskončnost bog in da je število 0 začetna energija. In pridemo do zaključka, da je lahko nekaj neskončnega iz nič naredilo naše vesolje.  Ampak v matematiki je tudi 0,99 = 1 tako da se ne bati